Dogodki

Večerno druženje bosta zaokrožila izvrstna glasbenika, priznani slovenski kontrabasist Žiga Golob in tolkalec Andrej Hrvatin (slednji ustvarja tudi pod umetniškim imenom Nimetu). 

Grad Rajhenburg uvrščamo med najpomembnejše srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem. Ob izgradnji je bil osrednja utrdba in upravno središče posesti salzburške nadškofije v današnjem Posavju. Ob zadnji prenovi, ki je potekala med letoma 2010 in 2012, je bilo temeljito preurejeno tudi predgradje. To je z izčiščenjem obrambnega jarka in razkritjem kamnitega mostovža, ki je bil nato deloma tudi rekonstruiran, stavbi povrnilo videz, kakršnega je imela ob koncu srednjega veka. 

Ali ste vedeli, da je bil nekoč na Reštanju grad?
So bili vitezi Reštanjski sorodniki Rajhenburških?
Ali vas zanima tudi to, kdo sta bili Zofija in Elizabeta Reštanjski?
In slednjič: do kdaj je stal grad Reštanj?

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic je posvečen tako promociji branja kot tudi zavedanju o pomenu založništva ter zaščiti avtorskih pravic in intelektualne lastnine. Vsako leto ga po vsem svetu praznujemo 23. aprila. 

Prijazno vas vabimo v muzejski trgovini Mestnega muzeja Krško in Gradu Rajhenburg, kjer bodo med 23. in 30. 4. izbrane publikacije na voljo po znižani ceni. 

Informacije:
E: info@gradrajhenburg.si,
T: 07 62 04 216

V Mestnem muzeju Krško smo bili partnerji projekta Čebelarski mozaik in rezultat tega sodelovanja je občasna razstava Delavnica Stary, ob kateri spoznavamo medičarskega mojstra Engelberta Staryja, ki je v Krškem deloval od sredine osemdesetih let 19. stoletja. Obrt sta nato prevzeli njegova žena Fani in kasneje hči Elza, poročena Sluga.

Vloge in pomena čebel so se zagotovo zavedali tudi trapisti, vsestranski menihi, ki so med letoma 1881 in 1947 delovali na gradu Rajhenburg. Med gospodarskimi panogami, s katerimi so se ukvarjali, je bilo namreč tudi čebelarstvo. 

Dogodku Čebelarski mozaik se pridružujemo z enotama Mestni muzej Krško in Grad Rajhenburg, kjer bomo izročilo čebelarstva širili v ustvarjalnih kotičkih Odtisi rastlin in Čebele iz filca. 

Informacije na info@mestnimuzejkrsko.si in info@gradrajhenburg.si ali 051 390 658 in 051 390 648. 

Spoštovani ljubitelji muzejev in galerij!

Pomlad se počasi prebuja in prišel je čas za našo spletno akcijo #naprejvpreteklost.

Veseli nas, da tudi tokrat sodeluje več kot 60 slovenskih muzejev in galerij, ki vam bodo z objavami na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih ponovno približali bogato snovno in nesnovno dediščino, ki jo hranijo.

Že večkrat smo poudarili, da imajo muzeji pomembno vlogo v družbi. So prostori dialoga, druženja, sprememb, srečevanja, kritičnega razmišljanja, sprejemanja, učenja in še bi lahko naštevali. Kot prostori učenja lahko muzeji pomembno sodelujejo pri oblikovanju in ustvarjanju trajnostnih prihodnosti, pripomorejo k odkrivanju in razumevanju kulturne dediščine, ozaveščanju in nenazadnje k razvoju družbe. Ravno zato je tokratna akcija v prvi vrsti posvečena učenju.

Vabljeni torej, da med 15. in 21. aprilom 2024 z nami ponovno odpotujete #naprejvpreteklost
ter odkrivate #pomladvmuzeju in #učenjevmuzeju.

Alenka Černelič Krošelj,
predsednica predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije

Jure Kusetič,
Služba za premično dediščino in muzeje

S stalno razstavo Vitezi Rajhenburški se oziramo v čas med letom 1140, ko je bil v virih prvič zapisan predstavnik družine kastelanov salzburških nadškofov, in letom 1570, ko je umrl njihov zadnji moški predstavnik, Hans Rajnpreht. V času 429-letne družinske zgodovine so bili Rajhenburški vpleteni v marsikaterega od prelomnih dogodkov prostora takratne Savnije in širšega kraljestva. Ko je leta 1309 salzburški nadškof Konrad IV. sevniškemu upravniku Ortolfu ukazal izdelavo urbarja o salzburških uradih s sedežema v Brežicah in Sevnici, so bili zapisani dragoceni podatki, ki osvetljujejo elemente načina življenja pripadnikov posameznih stanov takratne družbe. Urbar daje vpogled tudi v dajatve podložnikov, ki jih bomo osvetlili v tokratnem vodstvu.

Po razstavi bo vodila dr. Helena Rožman, kustosinja razstave.

Razstava Martine Koritnik Fajt predstavlja dela iz zapuščine umetnice, ki obsegajo različne motive in tehnike. Od nežnih krajin do vsakodnevnih tihožitij in abstraktnih podob. 

Po ogledu razstave in načrpanih vtisih bodo udeleženci svoja občutja prelili v umetniško delo. Kdo ve, ob prihajajočem materinskem dnevu bo to morda dar za mamo? 

Informacije in prijave do 21. 3. na info@gradrajhenburg.si, 051 390 648 ali 07 620 42 16.

Martina Koritnik Fajt (1947–2020) je l. 1973 diplomirala pri prof. Gabrijelu Stupici na Oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Poleg Stupice sta na njen ustvarjalni izraz pomembno vplivala tudi Zoran Didek in Vladimir Makuc. Kot vidna kulturna in pedagoška delavka je zaznamovala generacije učencev v Kostanjevici na Krki in Podbočju. Živela in ustvarjala je v Krškem, od leta 1993 je delovala kot samostojna likovna ustvarjalka. Bila je dolgoletna članica DLUD in ZDSLU.