Stalne razstave

Razstava Vitezi Rajhenburški z zgodbo o 429-letni družinski zgodovini najemnikov salzburških nadškofov podaja večplasten pogled, saj ob osrednji temi pripoveduje tudi o bližnjih grajskih objektih ter njihovih lastnikih, ustroju srednjeveške družbe in načinu življenja pripadnikov treh stanov. Tako na območju današnjega Posavja kot širše. Rajhenburg je dal med letoma 1131 in 1147 pozidati lastnik posesti, salzburški nadškof Konrad I. Gradnja je bila del vzpostavljanja obrambe in poseljevanja območja na meji med Svetim rimskim cesarstvom in Kraljevino Ogrsko, ki sta leta 1131 sklenila dokončno mirovno pogodbo. V tem času so se tu pojavili ministeriali, ki so po gradu Rajhenburg dobili svoje ime.

Razstava skozi 6 razbranih stavbnih faz predstavlja razvoj grajske stavbe.

Nova stalna razstava Slovenski izgnanci 1941-1945 je bila odprta na gradu Rajhenburg 23. oktobra 2014.

Razstava je od 18. decembra 2013 prenovljena.

V veliki večini slovenskih gradov so se sredi 20. stoletja odvijale žalostne vojne in mirnodobne zgodbe. Grajski zidovi so videli ogromno hudega, stavbe in njihova oprema so pogosto izginili v plamenih. Marsikaj pa se je vendarle ohranilo. Ta pravkar lepo obnovljeni grad bo zdaj lahko poročal o svetlih in mračnih zgodbah iz svoje preteklosti.

V Narodnem muzeju Slovenije nas je obnova Rajhenburga (njegova oprema se ni ohranila) spodbudila, da na stalni razstavi v njegovih sobanah najdejo mesto drobci pohištvene dediščine iz drugih gradov, ki po večini z njim ne delijo enake, mile usode in jih danes vidimo le še kot ruševine. Želimo spomniti in opomniti, da je bila tudi kulturna dediščina žrtev in priča vojnega nasilja. Zato je naše vodilo, da to pohištvo obiskovalcem ne nudi le estetskega užitka ob pogledu na njegove prefinjene oblike, ampak da hkrati spregovori o svojih izdelovalcih, lastnikih in uporabnikih ter marsikdaj tudi o tistih, ki so tvegali, da so ga rešili za prihodnje rodove.     

Mag. Barbara Ravnik Direktorica Narodni muzej Slovenije