Občasne razstave

Martina Koritnik Fajt (1947−2020) je l. 1973 diplomirala pri prof. Gabrijelu Stupici na Oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Najbolj opazen pečat v njeni likovni poetiki pa je pustil profesor Zoran Didek. Kot vidna kulturna in pedagoška delavka je zaznamovala generacije učencev v Kostanjevici na Krki in Podbočju. Živela in ustvarjala je v Krškem, od leta 1993 je delovala kot samostojna likovna ustvarjalka. Bila je dolgoletna članica DLUD in ZDSLU.

V petek, 17. 2., smo v Veliki dvorani gradu Rajhenburg odprli razstavo Andreja Brumna Čopa I Posebno osebno: podobe oseb.

Razstava je podaljšana do 30. decembra 2022.

V podstrešju okroglega stolpa gradu Rajhenburg smo v soboto, 25. septembra 2021 ob 18. uri, odprli razstavo Drevo umetnice Mateje Kavčič, ki bo na ogled do 28. novembra 2021.

Razstava je podaljšana do nedelje, 5. 12. 2021.

Kustosinja Nina Jeza, Artists&Poors, je v katalogu zapisala: 

»Mateja Kavčič nam v obliki impresivne ambientalne postavitve, izdelane iz naravnih materialov, predstavlja svoje osebno »umetničino drevo«, ki ga je umestila v veličastno tramovje podstrešja okroglega stolpa rajhenburškega gradu in tako kulturno dediščino prepletla s sodobno umetnostjo. 

Grad Rajhenburg

Cesta izgnancev 3

8280 Brestanica

Trajanje razstave: 17. 9. 2021 - 13. 2. 2022

Trajanje razstave: 9. 10. 2020–8. 3. 2021

Razstava je podaljšana do 30. junija 2021.

Razstava je podaljšana do 15. avgusta 2021.

Grad Rajhenburg, Brestanica

Razstavišče v zahodnem traktu, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

18. 9. 2020–8. 2. 2021

Razstava je podaljšana do 4. aprila 2021.

Retrospektivna razstava v Galeriji Božidar Jakac in na gradu Rajhenburg je pregled ustvarjalnega dela likovnega umetnika, gledališkega režiserja in lutkarja Silvana Omerzuja. Predstavljen je skrbno izbran nabor najrazličnejših del, od risbe in slike, senčne podobe, kinetične skulpture, prostorske instalacije do scenografije in lutke, ki so nastala v preteklih tridesetih letih.

Druga svetovna vojna označuje enega izmed najbolj kritičnih trenutkov slovenske zgodovine. Štirje okupacijski režimi – nemški, italijanski, madžarski in režim ustaške Hrvaške – so Slovence razdelili med različne državne entitete ter jih v etničnem smislu obsodili na smrt – tudi z uporabo genocidnih metod.

Razstava predstavlja izsledke triletnega raziskovalnega projekta Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva., ki ga med leti 2018 in 2020 izvaja ekipa zgodovinarjev in geografov z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani; kot zunanji partner sodeluje tudi Inštitut za narodnostna vprašanja. Projekt financira ARRS.

Razstava bo v okrogli dvorani gradu Rajhenburg na ogled do 16. avgusta 2020.

Zaradi aktualnih razmer letošnji Mednarodni muzejski dan 2020 slovenski muzeji in galerije obeležujemo tudi virtualno.

ICOM Slovenija je skupaj s slovenskimi muzeji in galerijami zasnoval POSEBNO VIRTUALNO KNJIŽICO, ki združuje prispele projekte slovenskih muzejev, ki se nanašajo na enakost, raznolikost in inkluzivnost ranljivih skupin. 

V njej se kot # inkluziven muzej predstavlja tudi Grad Rajhenburg.