Občasne razstave

Sodobni tržaški umetniki

Bogomila Doljak, Jasna Merkù, Sandi Renko, Deziderij Švara in Franko Vecchiet

Kurator: Denis Volk

Grad Rajhenburg, 19. 10. 2019–19. 4. 2020

Pobudnik razstave na gradu Rajhenburg z naslovom Sodobni tržaški umetniki je Kulturno društvo za umetnost KONS iz Trsta, ki je aktivnost svojih članov želelo predstaviti tudi v matični domovini. Med člani društva najdemo vse predstavljene umetnike in tudi kuratorja razstave.

V skupini osebnih razstav v enem prostoru se predstavljajo najvidnejši tržaški umetniki slovenskega rodu, torej slovenski umetniki iz Italije: pokojna kiparka Bogomila Doljak, ob njej pa slikarji Jasna Merkù, Sandi Renko, Deziderij Švara in Franko Vecchiet. Za njimi je več desetletij ustvarjanja, vsak od njih ima značilen, bogat in prepoznaven umetniški opus, ki pa je, čeprav so uveljavljeni v italijanskem ali mednarodnem likovnem prostoru, v slovenskem prostoru manj poznan. Večina se je izobraževala v italijanskih umetniških šolah, nekateri so izobraževanje dopolnili še na slovenskih. Iz njihovega dela je mogoče začutiti, da izhajajo iz italijanskega ustvarjalnega okolja, a sta nanje kljub temu vplivala tudi pripadnost zavedni slovenski skupnosti s tržaškega Krasa in bogata umetniška tradicija slovenskih »zamejskih« ustvarjalcev, zlasti Černigoja, ki je mlade umetnike rad spodbujal in jih tudi usmerjal.

Glavna skupna značilnost vseh udeleženih umetnikov je, da raziskujejo različne materiale in izrazne možnosti, ki jih ti ponujajo, pri tem pa posegajo v prostor, v občutek prostora ali v predmet v prostoru. V prostor segajo sloke elegantne skulpture Bogomile Doljak s tematiko tržaškega Krasa. Vsebinsko sorodni so kolaži Jasne Merkù, ki se s plastenjem širijo v prostor in spominjajo na krajine ob morju in na Krasu. Deziderij Švara je marinist, ki v svojih morskih krajinah raziskuje prehod morja v obzorje – kot prehod materije v duhovnost – in išče harmonijo. Sandi Renko raziskuje osnovne like in s pomočjo valovite podlage in črt na njenih valovih dosega optične učinke, ki vplivajo na občutek prostora. Franko Vecchiet prav tako površino platna v prostor širi s kolažiranjem različnih časopisnih izrezkov in raznih odpadnih papirčkov, ki jih lepi na platna v časovnem zaporedju in s tem te kompozicije pretvarja v svojevrsten večplasten dnevnik umetnika in minulega časa.

Razstavo spremlja katalog, ki ga je oblikoval Matic Tršar.

Razstavo sta omogočila:

Kulturni dom Krško, enota Grad Rajhenburg in Občina Krško

Razstava je podaljšana do 15. septembra 2019. 

Mit "ameriških sanj" je historično še zmeraj povezan z uresničitvijo boljše prihodnosti: Amerika - the land of opportunity - dežela priložnosti. Etimološko je za izraz American dream odgovoren James Truslow Adams, ki je leta 1931 v knjigi Epic of America zapisal, da pomeni uresničitev ameriških sanj "boljše in bogatejše in polnejše življenje vseh, s priložnostmi za vse izključno glede na njihove sposobnosti".  Nadalje je izraz povezan z  migracijami iz časa Druge svetovne vojne, ko so begunci, pa tudi ljudje lastne usode bežali pred vojnimi grozotami in se priseljevali v ameriški talilni lonec kultur, da bi končno zaživeli svoje sanje. V moderni globalni družbi je termin preživel označevalni premik: danes je, namesto priložnosti za vse, bistveno povezan z razslojitvijo in vedno globljo razpoko med tistimi, ki imajo ter onimi, ki nimajo. Vsebinsko je, v primerjavi s sanjami Jamesa Adamsa, pravzaprav le še ironija, rekli bi pristna sanjarija - vemo, da globalnemu svetu vlada potrošništvo, kapitalizem, ki nas je zasvojil, razosebil ter povsem odtujil pristne liberalistične ameriške sanje.

Arhitekturna delavnica skulptur iz valovitega kartona študentov Fakultete za arhitekturo UL, seminarja Blenkuš s podporo embalažnih strategov podjetja DS Smith, Brestanica.

Na razstavi skulptur iz valovitega kartona so predstavljena dela študentov 2. do 5. letnika Fakultete za arhitekturo, Univerze v Ljubljani. 

Znamenitega posavskega in rajhenburškega fotografa je predstavila avtorica razstave,

kustosinja Posavskega muzeja Brežice, dr. Ivanka Počkar.

Razstava je nastala v sodelovanju Kulturnega doma Krško, enota Grad Rajhenburg

in Posavskega muzeja Brežice.

Grad Rajhenburg

Cesta izgnancev 6

8280 Brestanica

Borut Peterlin na gradu Rajhenburg razstavlja serijo skozi katero raziskuje različne potenciale krajinske fotografije. Fotografije so bile posnete s pomočjo velikoformatne kamere in fotografskih postopkov 19. stoletja na različnih lokacijah na Dolenjskem. Kot izredno tehnično podkovan avtor se je spopadel z mokrim kolodijem na steklu in različnimi tehnikami printanja pozitiva, kot na primer s slanim tiskom, z beljačnim tiskom, z ambrotipijo, s cianotipijo …