Letni kino: Selma

 

Zgodovinska drama prikazuje prelomne dogodke boja temnopoltih Američanov za enakopravnost v 60-tih letih prejšnjega stoletja. Pod vodstvom Martina Luthra Kinga gibanje za enake pravice postane glavna tema v državi, toda predsednik Lyndon Johnson pod vplivom spletkarskega vodje FBI-ja Edgarja Hooverja išče načine, kako bi proces zavrl. King se odloči za mirno zborovanje na tradicionalnem jugu ZDA in z množičnimi pohodi med mestoma Selma in Montgomery prikaže kruto resnico o ameriškem rasizmu. Film je prejel oskarja za najboljšo izvirno skladbo.

 

Filmsko dogajanje zgodovinske drame režiserke Ave Duvernay je postavljeno v šestdeseta leta minulega stoletja v ameriško mesto Selma, ki slovi po svojem sistematičnem zavračanju volilnih pravic črnskega prebivalstva. V mestu se tako pod vodstvom Martina Luthra Kinga začnejo protesti, ki se kmalu razširijo tudi v druge ameriške regije. Krvavo zatiranje aktivistov javno mnenje o volilnih pravicah obrne v prid protestnikov, kar vzpodbudi nastanek akta o volilnih pravicah, s katerim se na državni ravni prepove diskriminacija pri volitvah.

 

Biografska drama Selma izhaja iz predpostavke, da je ameriški predsednik Lyndon B. Johnson oviral gibanje za državljanske pravice ter da je le obotavljaje in po sili razmer podprl vizijo Martina Lutherja Kinga, ki je zaživela v zgodovinskem pohodu iz Selme v Montgomery leta 1965. V svojem članku Joseph A. Califano, nekdaj sodelavec v kabinetu predsednik Johnsona, opozarja, da so zgodovinske nepravilnosti v Selmi tako velike, da bi ga bilo treba umakniti iz boja za kakršne koli filmske nagrade. Protestni shodi so »bili v resnici L. B. J.-jeva ideja«, piše Califano in pri tem citira transkripcijo telefonskega pogovora, v katerem Johnson Kingu predlaga, naj si podporo belcev okrepi tako, da v medije spravi fotografije rasističnega nasilja z ameriškega Juga.

 

Martina Luthra Kinga je v filmu, ki je nastal pod okriljem hollywoodskega studia Paramount, upodobil britanski igralec David Oyelowo. Oprah Winfrey je upodobila aktivistko Annie Lee Cooper, ki se protestov začne udeleževati po tem, ko ji prepovedo udeležbo na volitvah. V filmu igrajo še Tom Wilkinson, Tim Roth in Cuba Gooding mlajši.

 

NOMINACIJE IN NAGRADE

 

Selma je bila nominirana za oskarja v kategoriji najboljši film leta, nagrado pa je prejela za najboljšo izvirno pesem. Enako nagrado je prejela tudi na podelitvi Zlatih globusov (nominacije še v kategoriji najboljši film/drama, režiser in glavni igralec). Sledile so še nagrade AFI (najboljši film leta), afriško-ameriških filmskih kritikov (4 nagrade, vključno za najboljši film leta), Boston Online Films Critics (med 10 najboljših filmov leta), Central Ohio Film Critics (5 nagrad, vključno za najboljši film leta), Chicago Film Critics (nominacija za igralca), Denver Film Critics (nominacija za pesem), Georgia Film Critics (3 nagrade), Houston Film Critics (nominacija za najboljši film in pesem), Independent Spirit (5 nominacij), Las Vegas Film Critics (nominacija za najboljši film), MTV (nominacija za najboljši film), New York Film Critics (nagrada za najboljši film leta), San Diego Film Critics (nominacija za najboljši film), Washington Film Critics (nominacija za najboljši film)…

 

ZASEDBA

 

David Oyelowo (Martin Luther King Jr.), britanski igralec, se je sedem let trudil dobiti vlogo dr. Kinga. Lee Daniels, ki bi sprva moral režirati film, mu je ni hotel dati, Ava DuVernay pa je bila drugačnega mnenja. Lansko leto smo ga videli v filmih Medzvezdje režiserja Christopherja Nolana (Matthew McConaughey) in A Most Violent Year režiserja J.C. Chandorja (Jessica Chastain). Leta 2012 je zaigral še v filmih Lincoln Stevena Spielberga in Jack Reacher Christopherja McQuarrieja.

 

Tom Wilkinson (predsednik Lyndon B. Johnson) je eden najsijajnejših britanskih igralcev in dvakratni nominiranec za oskarja ter štirikratni nominiranec za zlati globus. Igra v gledališču, na filmu in TV. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi emmyja in zlati globus za vlogo Bena Franklina v miniseriji John Adams; nazadnje se je za emmyja potegoval v miniseriji The Kennedy’s, prej pa za vlogi v Recount in Normal; v slednji je bil v igri tudi za zlati globus. Za nagrado Ceha filmskih igralcev se je potegoval v TV filmu A Number, za oskarja v filmih Michael Clayton in In The Bedroom. S slednjim – in s Shakespeare In Love – je bil v igri tudi za bafto, ki jo je prej prejel za mednarodno uspešnico The Full Monty. Pred kratkim smo ga videli v filmih Mission Impossible: Ghost Protocol, The Green Hornet, The Conspirator, The Debt Johna Maddena in Burke And Hare, pred tem pa v Duplicity, Valkyrie, Rocknrolla, Cassandra’s Dream, Batman Begins, Eternal Sunshine of the Spotless Mind, Wilde, The Governess, Sense and Sensibility, Smilla’s Sense of Snow,…

 

Giovanni Ribisi (Lee White) sodi med najobetavnejše igralce mlajše hollywoodske generacije. Spominjamo se ga po opazni vlogi v Spielbergovi vojni drami Reševanje vojaka Ryana. Mlajšim obiskovalcem kinodvoran se je morda najbolj vtisnil v spomin z vlogo v akcijskem spektaklu Samo 60 sekund (Gone in 60 Seconds) ob Nicolasu Cagu. V trilerju The Gift Sama Raimija je že zaigral s soigralko iz Raja Cate Blanchett. Največje priznanje kritikov pa je požel z vlogo morilčevega brata v televizijski priredbi romana Mikala Gilmora Shot in the Heart, in pa zaostalega mladeniča v drami Tista druga sestra Garryja Marshalla, kjer je zaigral ob Juliette Lewis. Videli smo ga tudi v prvencu Toma Hanksa That Thing You Do, pa v izvrstnem Lost Highway Davida Lyncha, postapokaliptičnem spektaklu Kevina Costnerja Poštar in v zelo hvaljenem režijskem prvencu Sofie Coppola Deviški samomori.

 

Oprah Winfrey (Annie Lee Cooper) je zaslovela s pogovorno oddajo, ki so jo zaznamovali ganljivi intervjuji, poučne debate, ki so rušile marsikatere tabuje, in dobrosrčnost. Svoje gledalce je razveseljevala z darili in jih navdihovala s svojo dobrodelno žilico, priljubila pa se jim je tudi s svojo življenjsko zgodbo in večnim bojem z odvečnimi kilogrami. Oprah je sicer najbogatejša afro-američanka 20. stoletja, največja filantropistka v ameriški zgodovini in trenutno edina temnopolta milijarderka v Severni Ameriki. Leta 2013 ji je Barack Obama podelil predsedniško medaljo svobode, prejela pa je tudi častni doktorat na Harvardu. Sicer je bila rojena revni samohranilki v Mississippiju in je imela izjemno težko otroštvo. V najstniških letih je bila posiljena in pri 14-ih zanosila. Njen sin je umrl ob rojstvu. Toda kljub vsem preprekam je pri 19-ih dobila svojo prvo službo na radiu, prav ta pa jo je pripeljala do njenega prvega televizijskega šova. Oprah show je bil eden najbolj legendarnih televizijskih šovov vseh časov, ki se je zaključil 25. maja 2011. Kasneje je sledila še serija zvezdniških intervjujev pod imenom Oprah: The Next Chapter, danes pa se ukvarja predvsem z dobrodelnostjo, filmom, svojim knjižnim klubom in politiko. Filmografija: Batler (2014), Princesa in žabec (2010), Čudežna mreža (2007), Beloved (1998), Native Son (1986), The Color Purple (1985).