Mladi Žak se po smrti staršev odloči poiskati smisel življenja ob jadranju na morju, toda pot mu nepričakovano prekriža simpatična neznanka Lučka. Zgovorno dekle ga pregovori, naj jo vzame s sabo na jadrnico in res se skupaj odpravita v neznano. Toda poetično raziskovanje morskih širjav kmalu na dan naplavi tudi temačne skrivnosti iz preteklosti in skrbi o negotovi prihodnosti, kar čustvene izzive neizkušenega mladega para postavi pred novo preizkušnjo.
Je lahko na jadranju nepravi čas za pravo ljubezen?
Mlad fant se po smrti obeh staršev odpravi na očetovo jadrnico, a pot mu prekriža zmedeno dekle, ki ga prepriča, da jo vzame s sabo na jadranje do Dalmacije.
Žak (Klemen Janežič), študent fizike iz majhnega slovenskega kraja, se po pogrebu obeh staršev izmuzne iz depresivne sedmine. Njegov cilj: očetova jadrnica, zasidrana v marini, iskanje miru in obujanje spominov. Po večdnevnem pešačenju, izogibanju prometnih cest in nočeh pod zvezdami mu pot prekriža zgovorna Lučka (Ajda Smrekar), ki hitro ugotovi, da sta oba namenjena proti morju. Po mučni skupni poti do obale Lučka Žaka vendarle s svojo simpatičnostjo in zmedenostjo prepriča, da jo vzame s sabo na jadrnico do otoka Olib, kamor je namenjena. Počasi iz tujcev postajata nekaj več. Drug drugega sprejmeta s težavami, ki jih nosita s sabo. Brez pomilovanja in tolažbe.
Potek snemanja
Film Pot v raj se je snemal poleti 2013. Po snemanju na kopnem se je produkcija preselila še na morje. Zaradi 'majhnosti' prostora so kadre na jadrnici snemali zgolj štirje: glavna igralca (Ajda Smrekar, Klemen Janežič) ter režiser Blaž Završnik in direktor fotografije Lev Predan Kowarski. Oba igralca, režiser in direktor fotografije so uspeli v minimalni zasedbi posneti kadre, ki so dovršeni in vzbujajo občutek, da so bili posneti z velikimi produkcijskimi stroški.
Ekipa filma
Blaž Završnik (režija, scenarij) se je rodil leta 1984 v Celju. Po končani srednji šoli se je vpisal na Fakulteto za arhitekturo, študij je zaključil leta 2011. Vzporedno se je vpisal tudi na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Blaž se ukvarja z mnogimi aspekti filma: od vodenja filmskih delavnic do snemalca, montažerja, scenarista in režiserja. Leta 2007 posname svoj prvi kratek igran film Zora (scenarij in režija). V naslednjih letih sledijo filmi Dotik (2009, kratek dokumentarni film, režija), Pot na morje (2010, kratek igran film, scenarij in režija), Na bone! (2010, kratek igrani film, direktor fotografije), Nad mestom se dani (2012, kratek igrani film, scenarij in režija), Amelia (2012, kratek igrani film, scenarij in režija), Falling in Language (2012, kratek igrani film, scenarij in režija), Adagio (2013, kratek dokumentarni film, scenarij in režija), Bum, Bum, Bis (2014, kratek igrani film, scenarij), Pot v raj (2014, celovečerni film, scenarij in režija), Presenečenje (2014, mladinski film, režija) in Julija in alfa romeo (2014, celovečerni film, scenarij in režija). Za film Nad mestom se dani leta 2013 prejme nagrado vesna za najboljši kratek film na 15. Festivalu slovenskega filma. Završnikov celovečerni prvenec Pot v raj pa je leta 2014 uvrščen v tekmovalni program 17. Festivala slovenskega filma.
Klemen Janežič (Žak, scenarij) se je rodil leta 1989 v Ljubljani. Leta 2008 se je vpisal na AGRFT in pet let kasneje diplomiral iz dramske igre in umetniške besede. V SNG Drama se je zaposlil in debitiral v sezoni 2012/13 z vlogo Špekulanta v uprizoritvi Misterij buffo (nagrada za žlahtno komedijo na dnevih komedije v Celju, 2014). Vidimo pa ga tudi v predstavah Rihard II+III, Kaligula, Mala Čarovnica in gledališka Bumbonjera. V času študija je igral v predstavah gledališča Glej (Vklenjeni Prometej, Kaj se zgodi če svetu dodam modrino), Lutkovnega gledališča Ljubljana (Makalonca, Alica v čudežni deželi), Mini teatra (Troglavi zmaj in princeske) in MGL (Čarovnice iz Eastwicka, Ubij me nežno). Za avtorsko monodramo Robison v režiji Jake Andreja Vojovca (Biteater) pa je (predstava kot celota) prejel nagrado občinstva na letošnjem Tednu slovenske drame v Kranju. Kot performer je sodeloval pri projektih, kot so Vzklik za človečanstvo (Cankarjev dom), Proslava ob 60. letnici Tribune (gledališče Glej). V predstavah Kaligula (SNG drama), Rusalka (SNG Opera in balet Ljubljana), Tulkudream (Plesni teater Ljubljana) deluje tudi kot koreograf in plesalec. Leta 2012 je prejel študentsko Prešernovo nagrado za avtorsko Butoh stvaritev Razpeti mladiček. Igral je v več kratkih študentskih filmih (Časotresk, Smehljaji). Študentski film Nad mestom se dani v režiji Blaža Završnika, kjer je igral glavno moško vlogo, pa je prejel nagrado vesna za najboljši kratki film leta 2012 na 15. FSF v Portorožu.
Ajda Smrekar (Lučka, scenarij) se je rodila leta 1985 v Novem mestu in je zgodnja otroška leta preživela med Kostanjevico na Krki in Bostonom. Leta 2011 je na Fakulteti za družbene vede diplomirala iz komunikologije. Vzporedno se je leta 2009 odločila še za študij dramske igre na AGRFT in diplomirala junija 2013. Končuje magisterij na AGRFT iz umetniške besede. Njena magistrska produkcija z naslovom Penelopa je junija 2014 izbrana med študentskimi produkcijami za Borštnikovo srečanje. Kot članica ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega 2013/2014 je nastopila v predstavah Sedem let skomin, Lizistrata, vskočila v glavni ženski vlogi v Komediji z ženskami in Othellu, ter v Sugar – Nekateri so za vroče. Vrsto let je trenirala športno gimnastiko in se intenzivno ukvarjala s plesom (nastopala je na številnih tekmovanjih ter prejela več nagrad doma in v tujini). Na odrske deske je stopila leta 2006 v Mestnem gledališču ljubljanskem v plesnih vlogah Deklet iz kluba Kit Kat v muzikalu Kabaret, v katerem je pokrivala vseh šest pozicij. V času študija je igrala v predstavah gledališča Koper (Pepelka 2010, Chicchignola − nagrada za žlahtno komedijo 2010, Dnevi komedije, Celje), Mini teatra (Sapramišja sreča 2 2011, Divjad 2013), Siti teatra (Odspejsani 2012), gledališča Glej (Kaj se zgodi, če svetu dodam modrino 2013) in Plesnega teatra Ljubljana (Tulkudream 2013). Leta 2012 je prejela študentsko Severjevo nagrado za vlogo Kasije v Juliju Cezarju W. Shakespeara (AGRFT). Nastopila je v filmskih vlogah (Morje v času mrka 2008), televizijskih oddajah (Razred zase 2010) in nadaljevankah (Čista desetka 2012, Strasti 2008). Študentski film Nad mestom se dani v režiji Blaža Završnika, kjer je igrala glavno žensko vlogo, pa je prejel nagrado vesna za najboljši kratki film 2012 na 15. FSF v Portorožu.
Produkcijo Sever & Sever je leta 2011 ustanovil Jani Sever, ki je pred tem je kot soustanovitelj, urednik in producent vodil projekte Vest-i. V tem času so nastali dokumentarna filma Elena (2009, dokumentarni film o Eleni Pečarič) in Veš, poet svoj dolg? (2010, dokumentarni film o slovenskem rapu) ter spletna nadaljevanka Prepisani (2009). Med projekte Sever & Sever produkcije sodijo: Hoja po vodi (2011 – 2012, dokumentarni film o Alenu Kobilci, producent), Nekoč je bila dežela pridnih (2012, producent), Adagio (2013, kratek dokumentarni film, producent), Hiše, ki jih gradimo (2013, srednjemetražni dokumentarni film, režija in scenarij), Bum, bum, bis (2014, kratek igrani film, priducent). Ekipa, ki ustvarja v produkciji Sever & Sever, je v zadnjih letih posnela nekaj dokumentarcev ter kratkih filmov, v letošnjem letu pa predstavlja prvi igrani celovečerni film Pot v Raj. Posneli so tudi serijo promocijskih filmov Heroji Olimpijskih iger za Olimpijski komite, snemajo tudi gledališke, plesne in operne predstave za Lutkovno gledališče Ljubljana, En Knap, Opera SNG ter promocijske filme (Kolektor, Etra, Sava Goodyear, projekt Rebirth).
Glasba v filmu
Glasbo za film Pot v raj sta napisala Andi Koglot in Laren Polič Zdravič. Glasba v filmu predstavlja razmerje karakterjev Žaka (Klemen Janežič) in Lučke (Ajda Smrekar), njun odnos drug do drugega in do samega sebe. V glasbi lahko slišimo zmes romantičnih godal, melodičnega piana, kitar ter druge, bolj nekonvencionalne instrumente. V filmu se pojavita tudi dve skladbi: 'Nov planet' v izvedbi Klemna Janežiča in 'Morsko dekle' z vokalom Lene Hribar (izvajalec Abitanti orkestra). Poleg dveh skladateljev pa so pri instrumentaciji in besedilih sodelovali tudi Andraž Polič, Blaž Celarec ter Jelena Ždrale.
Nekaj besed o filmu in njegovem nastajanju s strani ustvarjalcev
»Zgodba nesramežljivo izhaja iz okoliščin, ki so v našem primeru predstavljale izredno omejen budget. Nemogoče je za nič posneti akcijski spektakel, lahko pa vzameš kamero, igralce in greš na pot. Naša pot je peljala dva človeka od odtujenosti do prijateljstva, iz Slovenije preko Istre v Dalmacijo na vroče otoke Jadrana, v hladno morje Kvarnerja, predvsem pa enega k drugemu. Glavno vodilo je bilo povedati zgodbo o težkih usodah na svetel in pozitiven način. Sploh v času, ko imajo ljudje dosti negativnosti že v lastnih življenjih. Glavnino filma smo posneli 4 ljudje na 8-metrski jadrnici, ki je tudi zares potovala po Jadranu. Za primerjavo: navadno filmska ekipa v Sloveniji šteje približno 30 ljudi, v Hollywoodu pa tudi tja čez 100. Neprestano delo, opravljanje več funkcij hkrati in klavstrofobičnost snemalne lokacije so nas povezale na nenavaden način in filmu dale svojo čarobnost. Prepričan sem, da česa takšnega v klasičnem načinu dela ne bi mogli doseči.« - Blaž Završnik (režija, scenarij)
»Zgodba filma in problemi v njej so 'naši'. Razumemo jih - kot generacijski sotrpini. Ampak film sam ima tudi neko drugo kvaliteto in to je simetrija med zgodbo dveh mladih oseb v duševni stiski, ki drug drugemu pomagata iz življenjskih zagat, si vlivata upanje in moč, da premagata težave in »dozorita«. Da odrasteta. To je majhna zgodba o majhnih stvareh, ampak: če hočeš reševati svet, moraš najprej pospraviti svoje podstrešje. »- Ajda Smrekar (glavna ženska vloga, scenarij)
»Navdih za scenarij smo našli v vsakdanjem življenju, v vsakdanjih težavah, ki pestijo človeka tudi do te mere, da mu onemogočajo 'normalno' življenje. Oba glavna protagonista imata svoje težave. Ko pa se znajdeta na majhnem, omejenem prostoru, pa se izkaže, da sta pravzaprav zdravilo drug drugemu. Največ dialogov je nastalo tako, da sva se z Ajdo poskušala vživeti v lika, ki sva ju kasneje upodobila. Skupaj z Blažem smo se spraševali, kako bi se lika Žaka in Lučke odzvala v danem trenutku, v dani situaciji. Kasneje pa smo na snemanju nekatere dialoge prilagodili razmeram in poteku snemanja; tako kot sta se lika razvijala in spreminjala z zgodbo, smo prilagajali in razvijali tudi njune dialoge, saj smo ugotovili, da morda pred snemanjem enostavno nismo zadeli tistih pravih besed.« - Klemen Janežič (glavna moška vloga, scenarij)